V izredno podatkovno izčrpni in sintezni monografiji o svetovnem komunizmu Pons zajame dolg časovni lok, obravnava posamezne etape v svetovnem komunističnem gibanju od prihoda komunistov na oblast v Rusiji leta 1917 do zloma komunizma v letih 1989–1991. Knjiga je plod avtorjevega dvajsetletnega dela, opira se na novejše izdaje virov iz ruskih, kitajskih, vzhodno- in srednjeevropskih arhivov in na vire v arhivih zahodnih komunističnih partij, ki doslej še niso bili v celoti raziskani.

Rojstvo sovjetske države in komunističnega gibanja je imelo velik mednarodni odmev, saj je bilo zlasti na predvečer druge svetovne vojne razumljeno ali kot obljuba ali kot grožnja svetovne revolucije. Med drugim poda avtor zelo dobro analizo vzrokov za pakt med Stalinom in Hitlerjem. Po vojni se je Sovjetska zveza postavila na čelo »socialističnega tabora« v Evropi in v ozračju hladne vojne vzpostavila blok proti Zahodu, medtem ko je Kitajska projicirala revolucijo v postkolonialni svet. Ustrezno je v knjigi obravnavana Jugoslavija, njeno medvojno osvobodilno gibanje, povojna uveljavitev v komunističnem gibanju, zlasti v času po razkolu s Sovjetsko zvezo in izgradnji gibanja neuvrščenih. Pomembna je tudi avtorjeva analiza stalinizma, obdobja po Stalinovi smrti in nove politike Nikite Hruščova, dogajanja na Madžarskem leta 1956 in na Češkoslovaškem leta 1968, politike kitajskih in drugih azijskih komunističnih vlad, delovanja dveh najmočnejših komunističnih partij v Zahodni Evropi, to je francoske in italijanske, komunističnega gibanja na ameriški celini ter ne nazadnje poskusov Gorbačova, da bi z reformami ohranil Sovjetsko zvezo in oblast komunistov v njej.

Knjiga je tehten in pomemben prispevek k vedenju o svetovnem komunističnem gibanju v času, ko se to zgodovino čedalje bolj briše iz kurikulumov ali se jo interesno preobrača in izkrivlja. Zaradi avtorjevega preprostega sloga pisanja in izredne podatkovne izčrpnosti je študija primerna za najširše bralstvo.

SILVIO PONS je profesor sodobne zgodovine Vzhodne Evrope na rimski univerzi Tor Vergata, direktor Fundacije Gramsci ter član uredništva revije Journal of Cold War Studies. Njegovi osrednji raziskovalni področji sta zgodovina svetovnega komunizma in zgodovina hladne vojne. O teh problematikah je objavil številne prispevke, med njimi tudi knjigi Stalin and the Inevitable War 1936–1941 (Frank Cass, London, 2002) in Berlinguer e la fine del comunismo (Einaudi, Torino, 2006). Kot urednik ali sourednik je objavil dela The Cominform: Minutes of the Three Conferences 1947/1948/1949 (Fondazione Feltrinelli, Annali, XXX, Milano, 1994), The Soviet Union and Europe in the Cold War, 1943–1953 (Macmillan, London, 1996), Russia in the Age of Wars 1914–1945(Feltrinelli, Milano, 2000), Reinterpreting the End of the Cold War(Frank Cass, London, 2005) in Dizionario del comunismo, 2 zv.(Einaudi, Torino, 2006/7).

Odzivi medijev – RŠ, Humanistika, Vid Bešter, 29. 6. 2018, Tertium non datur

Odzivi medijev – DELO/Kultura, Janez Merkež, 12.6.2018 O komunizmu in njegovem ekspanzionizmu: Monografija italijanskega zgodovinarja o pojavu, ki je zaznamoval 20. stoletje

Odzivi medijev – Bukla 141, Recenzija Bukla, Samo Rugelj