Knjiga je eruditski prispevek k literarni teoriji, estetiki, lingvistiki in kulturnim študijam; s tem ko rekonstruira tradicijo marksistične stilistike, je temeljno delo pri študiju zgodovine marksizma in literarne teorije, s tem ko razvija izvirno teorijo stila, pa je redek poskus materialistične repolitizacije osrednjega pojma estetike. V obeh pogledih, kot rekonstrukcija in kot repolitizacija, je dragocen prispevek k slovenski humanistični teoriji, ki bi sicer stežka dobila tako sodobno intervencijo.
Avtor razvija marksistično teorijo literarnega stila: v prvem delu pojasnjuje, zakaj so denimo Raymond Williams, Terry Eagleton in Fredric Jameson obravnavali estetski koncept stila kot ključnega za politično refleksijo. Oriše zgodovinske in konceptualne pogoje za vzpostavitev politike stila, vključno s podtalnim tokom marksistične stilistike od Marxa do Barthesa. V drugem delu podrobneje rekonstruira ta tok, v tretjem delu pa predlaga izvirno teorijo stila kot temeljni del marksistične poetike. Ta del knjige je Fredric Jameson ocenil za tako temeljitega, da bi mogel biti samostojna knjiga, Jean-Jacques Lecercle pa je celotno knjigo ocenil takole: »Odslej bo vsakdo, ki se spoprijema z marksistično literarno teorijo, moral upoštevati izjemno knjigo Daniela Hartleyja. Hartley je pravi naslednik Raymonda Williamsa – svojega učitelja je presegel z razvitjem lastnega premisleka o stilu kot družbenem razmerju ter sistematične teorije literarnega stila. S tem je rešil veliko uganko pojma stila, protislovje med njegovo kolektivnostjo (rokokojski stil, moderni stil itn.) in individualnostjo (le style c’est l’homme). To je Hartleyjeva prva knjiga, a je že ta monumentalna.«
