Aktualna in pronicljiva analiza poskusov delavskega soupravljanja v Venezueli v obdobju prvega mandata Chávezove vlade (1999–2006). Bolivarska revolucija ima od tedaj širok razpon, od skromnih poskusov delavskega solastništva delnic in delavskega predstavništva v upravah podjetij do radikalnejših poskusov delavskega samoupravljanja in podružbljanja gospodarstva, ki proizvodnjo in porabo podreja neposrednemu nadzoru delavstva in skupnosti. Avtor podrobno analizira edinstveno venezuelsko izkušnjo grajenja socializma za 21. stoletje, ki se v marsičem razlikuje od socialističnih projektov 20. stoletja, obenem pa opozarja na strukturne ovire in silovit politični odpor, s katerim se nujno sooča vsak poskus, ki si v kapitalistični družbi postavi za cilj radikalno preobrazbo produkcijskih razmerij. Natančni popis venezuelskega poskusa je tudi dobro izhodišče razprave o možnostih in ovirah uvajanja različnih oblik delavske participacije pri nas.
Razčlenitev knjige:
V 1. poglavju avtor obravnava teoretski oris koncepta cogestión, razmerje med soupravljanjem in sovladanjem ter konkurenčna stališča v Venezueli in akademskih študij, ki so poskušale »od zunaj« zapopasti razprave v Venezueli.
V 2. poglavju oriše razvoj cogestión in raznolikost eksperimentov na tem področju, ki so jih izvedli v času prve Chávezove vlade. Razčlenjuje ključne pobude in prelomne trenutke v kompleksnem in neenakomernem procesu uvajanja delavske participacije.
V naslednjih poglavjih (3., 4. in 5.) se osredotoča na prikaz prakse, na specifične vidike lastnine, produkcije in distribucije. Obravnava izkušnje v rekuperiranih tovarnah in v zasebnem sektorju, v okviru katerega je bilo vprašanje alternative med kolektivnim in družbenim lastništvom najbolj pereče, ter v državnem sektorju (zlasti na primeru tovarne aluminija CVG Aluminio del Caroní S.A., v kateri je bil izveden najbolj ambiciozen eksperiment družbene produkcije, ter socialnega podjetja EPS), tj. Chávezov poskus usmerjanja produkcije k zadovoljevanju družbenih potreb.
V zaključnem poglavju povzame ugotovitve, v dodatku pa je kronologija ključnih dogodkov v obdobju Chávezove vlade.
Študijo navezujemo na knjigo Michaela Lebowitza Socialistična alternativa (Sophia, 2014)
Odzivi medijev – Bukla 142, 2018, Recenzija Bukla