»Toleranca je uglajena in vljudna netoleranca. Kaj pomeni biti strpen v praksi? Pomeni, da te zaradi tega, ker si bil rojen v Italiji ali Rusiji ali ker se pišeš Wasielewsky ali ker si Jud ali temnopolt, ne napadam samo zato, ker dihaš isti zrak. Strpen je tisti, ki trpno prenaša nekaj, kar mu ni všeč. Strpnost je krinka, za katero se skriva nestrpnost; in ta krinka lahko kaj hitro pade. […] strpnost deluje takrat, ko ni resnih družbenih težav, kot je brezposelnost,« je ostro opomnil Louis Adamič leta 1947 na eni od svojih mnogih predavateljskih turnej, ki ji je dal naslov »Strpnost ni dovolj«.
Pričujoči, jubilejni zvezek revije ob njeni sedemdesetletnici posvečamo temu pokončnemu, prepogosto spregledanemu pisatelju in publicistu, svobodomiselnemu samorastniku in neutrudnemu borcu za družbeno pravičnost in grajenje drugačnega sveta. Objavljamo nadgrajene konferenčne prispevke, ki s socialnozgodovinskega, antropološkega, literarnega in političnofilozofskega vidika aktualizirajo pomen Adamičevega družbenega delovanja. Z referati so sodelovali zgodovinar in adamičeslovec John Enyeart s pensilvanske Univerze Bucknell, ki pripravlja biografijo Adamiča, zgodovinar in dolgoletni sotvorec revije Borec Božo Repe s Filozofske fakultete v Ljubljani, zgodovinarka Rozina Švent, do leta 2009 vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj meja Republike Slovenije, ki deluje v okviru Narodne in univerzitetne knjižnice in se je nekoč imenovala D-fond, slovenist in avtor zadnje knjige o Adamiču Novi svet – ljudje in vizije Jakob Müller, doktorski študent zgodovine Milan Mrđenović, predavateljica z Oddelka za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede Ksenija Šabec, predavateljica angleškega jezika, britanske in ameriške književnosti, literarna kritičarka in publicistka Leonora Flis, filozof, komparativist in publicist Blaž Gselman ter pisatelj Borut Golob. Prispevke zaokroža izvirni strip umetnice in filozofinje Samire Kentrić »Še žival se upre«; njena je tudi naslovna risba.
Konferenca je bila plod skupnega* prizadevanja za obuditev Adamičevega mišljenja, ki znova postaja čedalje aktualnejše zaradi regresije družbenoekonomskih razmer in zaradi pomembnosti vztrajanja pri večplastnosti kljub ostrini, ki zato ni nikoli razdiralna, ampak je raje konstruktivna. Prav pri takem vodilnem tonu vztrajamo pri reviji Borec in pri knjižnih zbirkah Naprej! in Previharimo viharje (v slednji je izšel tudi prevod Adamičeve knjige From Many Lands, skoraj osemdeset let po izidu izvirnika, v prevodu Mojce Dobnikar in s spremno besedo Blaža Gselmana).
* Sodelovali so: Združenje Slovenska izseljenska matica, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – OI Ivančna Gorica, Narodna in univerzitetna knjižnica, Zveza kulturnih društev Grosuplje, Literarna skupina Lu-is, Mestna knjižnica Grosuplje, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter Založba Sophia.
