Knjiga je drugi zvezek študije Ellen M. Wood o socialni zgodovini zahodne politične misli. Medtem ko prvi zvezek (Od državljanov do gospode, Sophia 2016) obravnava obdobje od antike do srednjega veka, zajema drugi obdobje od renesanse do razsvetljenstva, razvoj moderne države in vladavine kapitalizma; najprej obravnava prehodno obdobje, nato renesančno mestno državo, reformacijo, Španski imperij, obdobje Nizozemske republike, francoski absolutizem, angleško revolucijo ter razsvetljenstvo in geopolitični kontekst razvoja vladavine kapitalizma.
Temeljno delo na področju socialne zgodovine, namenjeno najširšemu bralstvu, ne samo zaradi enciklopedičnega pregleda snovi in za teoretsko delo nadvse dostopnega jezika, ampak zlasti zaradi poučnosti pristopa. Avtorica se po njem bistveno razlikuje od drugih interpretacij, saj kanonične mislece obravnava kot angažirane osebe, raziskuje, v kakšnih zgodovinskih okoliščinah je sploh prišlo do iznajdbe politične teorije in kako se je razvijala v zgodovinskih, političnih ekonomskih kontekstih, kajti klasična dela politične teorije so vselej nastajala kot odgovor na konkretne zgodovinske okoliščine. Politični teoretiki nas kot komentatorji človekovega položaja nagovorijo še čez stoletja, toda dosti izčrpneje bomo razumeli, kaj nam imajo povedati in kako lahko s svojimi besedami osvetlijo naš lastni zgodovinski trenutek, če si bomo predstavljali, zakaj in komu so govorili, s kom so razpravljali, kakšno se jim je zdelo njihovo neposredno okolje in kaj bi bilo po njihovem mnenju treba spremeniti ali ohraniti. Tu ne gre zgolj za življenjepisne podrobnosti niti za zgodovinsko »ozadje«. Če hočemo razumeti, kaj govorijo politični teoretiki, moramo vedeti, na katera vprašanja poskušajo odgovoriti. S temi vprašanji pa se ne soočajo zgolj kot s filozofskimi abstrakcijami, temveč kot s konkretnimi problemi, ki jih ustvarjajo konkretne zgodovinske razmere v kontekstu konkretnih praktičnih dejavnosti in družbenih razmerij.
Odzivi medijev – Bukla, Samo Rugelj, Bukla 143, 2018, Recenzija Bukla
