Prodorna teoretska in empirična feministična študija sistemov blaginje, etike skrbi in državljanstva postavlja koncepta skrbi in skrbstvenega dela v središče analize družbene neenakosti. Opozarja, da družbena marginalizacija skrbstvenega dela kot nečesa, kar se tiče predvsem žensk in zasebnosti, zakriva tako njegovo ekonomsko razsežnost, ki je pogoj za vsak sistem produkcije, kakor njegovo politično razsežnost, ki je v tem, da neenaka razporeditev skrbstvenega dela med različnimi družbenimi skupinami ustvarja in krepi neenakost na drugih področjih življenja. Medtem ko je skrbstveno delo v strokovni literaturi običajno obravnavano v binarnih dvojicah in razdrobljeno, kot večrazsežni pojav, ki se odvija v formalni in neformalni obliki, v javni in zasebni sferi, kot plačano in neplačano delo, kot skrb za otroke, bolne in ostarele, kot gospodinjsko delo itn., poskušajo avtorice te knjige preseči te dihotomije in fragmentiranost.
Študija prinaša vpogled v spremembe družbene organizacije skrbstvenega dela v zadnjem stoletju, ki jih lahko opredelimo kot prehode od režima domestifikacije žensk do režima marketizacije, poblaglovljenja in globalizacije skrbi, ki se uveljavlja danes. Na podlagi aktualnih obravnav skrbi ter empirične raziskave (na osnovi 64 polstruktiriranih individualnih intervjujev s skrbstvenimi delavkami, uporabniki in delodajalci) avtorice razčlenjujejo povezanost skrbstvenega in demokratičnega primanjkljaja, problematizirajo uspoljene konstrukcije delitve na javno in zasebno sfero kot zastarelo dediščino zahodne politične misli. Ob analizi socialnih politik prikažejo aktualna pogajanja, ki potekajo v številnih državah EU, v katerih se na novo določajo meje pri prerazporejanju stroškov, dela in odgovornosti za skrb med družino, državo, trgom in skupnostjo ter med spoli, razredi in državljanskimi statusi. Vse to se kaže pri vzpostavljanju novih načinov financiranja, dajatev, pravic in pogojev za pridobitev pravic. Mednarodne študije razkrivajo, da se države ne odločajo za temeljite institucionalne reforme, temveč se odmikajo od zagotavljanja javnih skrbstvenih storitev in jih nadomeščajo z omejenimi denarnimi dajatvami. To vodi v podružinjanje skrbstvenega dela ter v povečevanje neformalnih in zasebnih skrbstvenih trgov, tudi globalnih.
Avtorice empirično in teoretično razčlenjujejo učinke teh procesov v Sloveniji, in sicer posebej na področju skrbi za starejše, osebe z ovirami in otroke. Poudarjajo problematične posledice teh sprememb na sistem blaginje, na socialno varnost, položaj žensk v družbi, enakost in segmentacijo trga dela. Prestrukturiranje družbene skrbi je velik družbeni in politični izziv, saj vsebuje tudi možnosti za preobrazbo, če odpira prostore za drugačna razmerja med etiko dela in etiko skrbi.
Zaključni del knjige tako prinaša vizijo skrbstvenega dela kot univerzalne človeške norme, ki je odločilna ne samo za preseganje skrbstvenega primanjkljaja, ki v starajočih se postindustrijskih družbah samo narašča, pač pa tudi za enakost spolov, vključujoče državljanstvo in skrbno družbo.
AVTORICE PRISPEVKOV: Majda Hrženjak, Vesna Leskošek, Živa Humer, Mojca Frelih
Zbornik je uredila Majda Hrženjak.
